Dragi prijatelj, znanec, bralec, naj se ti najprej opravičim. Pred leti, ko sem se loteval tega projekta, sem se soočil z eno izmed težjih odločitev v svoji spletni karieri: ali naj svoj spletni dnevnik pišem v slovenščini ali v angleščni.
Takrat sem se odločil za slednje, kljub temu da sem vedel, da bo na ta način težje začeti. Podobno, kot na Twitterju, se mi zdi, da je na kratek rok v materinem jeziku lažje dobiti tisto osnovno občinstvo, vprašanje pa je, kaj je bolj učinkovito na dolgi rok. Z angleščino je enostavneje doseči več ljudi, kar sem tudi pričakoval, da se bo enkrat zgodilo. Danes, skoraj tri leta kasneje, lahko rečem, da mi je kar uspelo.
Čeprav imam zelo rad Slovenijo, se ne čutim dolžan delovati v smeri ohranjanja materinega jezika - za to obstajajo drugi profili ljudi. Morda se sliši ignorantsko, vendar ni. Svojo misijo vidim drugje.
Glede na trenutno gospodarsko situacijo je zame bistveno, da skušam v tujini predstavljati lastne projekte, kot sta Neolab in Twenity, ter zagotoviti zaposlitev čim večjemu številu ljudi. To ni edini razlog za angleščino, veliko delujem tudi v smeri splošne promocije Slovenije, njenih dosežkov, uspešnih podjetij in ljudi ter kulturnih posebnosti. Nekdo mora povedati svetu, da obstajamo. Tako imajo tudi drugi nekaj od mojih naprezanj. In morda je takšen pristop celo bolj učinkovit za ohranjanje naše kulture kot uporaba slovenskega jezika.
Eden izmed večjih problemov Slovenije je, da so država in njeni sateliti pogosto edine stranke, ki si sploh lahko privoščijo projekte večjega obsega. Delati za državo pa ni ravno najbolj spodbudno. Zasebna podjetja imajo jasen cilj, ko kupujejo programsko opremo: racionalizirati poslovanje, zniževati stroške in/ali povečati prihodke. V državnih ustanovah pa se rado zgodi, da so vpleteni še drugi interesi, kar ne vodi v najbolj optimalno izvedbo posla. Zaradi tega je še toliko bolj bistveno, da se mala podjetja usmerjajo navzven. Ob tem lahko ponosno povem, da je Neolab v svoji zgodovini uspel izvoziti storitve v več "zahodnih" držav: Nizozemsko, Veliko Britanijo in Južnoafriško republiko.
Ne skušam trditi, da je mednarodno profiliranje našega podjetja posledica mojega pisanja. Morda ne povsem, je pa pisanje verjetno pripomoglo v določeni meri. Ko smo že pri pisanju - to je moj stoti zapis, zato sem si tudi privoščil tale jezikovni preobrat.
Dalje pa spet naprej po starem. Razglabljanja o tehnologiji na vse možne načine. Nekoč bo že nekdo prisluhnil mojim razmišljanjem in me potegnil s seboj, jaz pa bom s seboj potegnil ostale. In takrat bo v Silicijevi dolini še več ljudi govorilo slovensko, pisatelji in novinarji pa bodo skrbeli, da ne bomo pozabili na slovenščino. Mar ni to super plan?
Upam, da sedaj razumeš, zakaj blogam v angleščini.